Neporušena lepota Banovine - odpravite se iskati osupljive prizore

Potres je spremenil podobo Banovine, a le, če se bolje ozrete, lahko vidite lepoto, ki ji jo je zgodovina zapustila v dediščino. Impresivni parki, ki se po prefinjenosti lahko kosajo z zagrebškim Zrinjevcem, pravljična reka Petrinjčica, ki se vije skozi Petrinjo ali ponosni grad Zrinskih, ki se vrhunsko odraža na površju prelepe Une - so le nekateri od razlogov, da Banovini podarimo priložnost to jesen. Interpretacijski center Banovinske dediščine.

INTERPRETACIJSKI CENTER BANOVINSKE DEDIŠČINE

Interpretacijski center banovinske dediščine, ki ga je leta 2016 ustanovila Sisaško-moslavaška županija, že od ustanovitve skrbno spremlja ohranjanje kulturne in naravne dediščine banovinskih mest in vasi. Ta mlada kulturna ustanova je v letu 2018 pridobila še močnejši zagon v svojem delovanju s selitvijo na svoj institucionalni sedež v središču Petrinje, zasnovan kot prostor muzejskega tipa, ki ima izobraževalno, razstavno in raziskovalno funkcijo. Zelo pomemben del dejavnosti Centra je predstavitev Zavičajne lončarske zbirke družine Bešlić iz Petrinje, ki je po zaslugi Centra vpisana v Register kulturne dediščine Republike Hrvaške. Čeprav je bila stavba Centra žal poškodovana v potresu in je trenutno v rekonstrukciji, Interpretacijski center Banovinske dediščine zelo aktivno nadaljuje z delom in sodelovanjem z drugimi ustanovami na področju kulture, izobraževanja in sorodnih organizacij z namenom izboljšanja svoje dejavnosti in oblikovanja ponudbe kulturnega turizma v Sisaško-moslavaški županiji.

PETRINJA - RIJEČICA PETRINJČICA IN MESTNI PARK

Članek se nadaljuje pod oglasom

Obisk Petrinje po uničujočem potresu je obisk mesta, ki je veliko izgubilo in ki tako kot druga mesta ne more zagotoviti veselega, sproščenega sprejema. V njej pa se je ohranilo marsikateri del Petrinje, ki s svojo lepoto kljubuje resničnosti in vas v spodbudo vabi, da se sprehodite po njenih ulicah in namesto žalosti občutite občudovanje. Ta občutek je zagotovljen, če poiščete reko Petrinjčico, ki je v samem središču porušenega mesta s svojimi lipovim in akacijevim drevoredom, štirimi mostovi in ​​slapovi videti kot idilična pravljica. Sprehajališče ob Petrinjčici je krožna učno-rekreacijska pot, dolga 6,6 kilometra, ki vas v dve uri in pol lahke hoje popelje na Hrastovico in nazaj, prisluhniti pa morate le njenim zgodbam po rumenih lipovih označevalcih v obliki srca. to vas bo spomnilo na to Petrinja majhno mesto z velikim srcem.

Še en lep kraj je zagotovo Mestni park, na vhodu katerega je zelo pomembna stavba. Na mestu današnjega Hrvaškega doma je namreč nekoč stala turška utrdba, ki jo je krščanska vojska prvič osvojila 10. avgusta 1594, na praznik sv. Lovrenca, zato je bil ta svetnik pozneje razglašen za zaščitnika mesta Petrinja. Mestni park Petrinja nastala je v času kratkega Napoleonovega vladanja v 18. stoletju, za njen videz sta zaslužna francoska prefinjenost in eleganca, v kateri prevladuje župnijska cerkev sv. Lawrence. Poleg glasbenega paviljona bo pogled v parku pritegnil tudi vodnjak z nenavadnimi skulpturami kiparja Ferda Ćusa, ki so ga okrasili po tem, ko je Petrinja dobila prvi mestni vodovod.

Še eno posebnost Petrinje, lončarsko tradicijo, bo nakazovala prevelikost stucka, značilno za Petrinjo glineni vrč postavljen v znak dobrodošlice na vhodu ali izstopu iz Petrinje. Če si želite ogledati panoramski razgled na Petrinjo in ob poti spiti kavo, predlagamo Maraschino Peter bar, ki se nahaja nedaleč od Petrinje, in če želite okusiti tradicionalne petrinjske jedi, se vsekakor odpravite Mlinski kamen na samem bregovih Kolpe.

TOPUSKO - NIKOLINO BRDO, TOPUSKO JEZERO IN OPATOVINA PARK S PORTALOM GOTSKOG CERKVE

Precej prihranjeno pred potresi vas bo Topusko razveselilo s prepletenostjo z naravo, ki vam na vsakem koraku ponuja prostore za sprostitev. Zaradi termalnih vrelcev in rudišč je bilo Topusko naseljeno že v prazgodovini, v antiki pa se je razvilo visoko urbanizirano naselje, o čemer pričajo številne najdbe, kot so različni oltarji, žare, nagrobniki, velike količine rimskega denarja in jantarni okraski. Posebej pomembni so kamniti oltarji, posvečeni rimskemu božanstvu Jupitru ter božanskemu paru Vida in Thiane, bogu gozdov Silvanu itd. Nekatere rimske sledi boste srečali, ko se boste povzpeli na hrib sv. Nikolaja, naravno znamenitost. v samem centru Topuskega.

Nikolino brdo, dvignjeno na 184 m, pritegne poglede, poraščeno z bogastvom iglavcev in listavcev. Druga naravna znamenitost je Topusko jezero po kateri je v 19. stoletju hodila Banica Sofija Jelačić, žena bana Jelačića. V Topusko je prišla tako kot mnogi premožni pripadniki višjih slojev iz vse Evrope. Termalni vrelci in blatne kopeli so koristili njenemu zdravju, še posebej rada pa se je sprehajala ob jezeru zaradi čudovitega laboda, ki ga je imenovala »jezerska kraljica«.

V času Vojaške meje Topuško doživela je največji razcvet, zato se ob vilah in palačah urejajo sprehajališča in parki, predvsem pa najlepša, po kateri se vsekakor morate sprehoditi. Namreč park opatija skriva res impresivno skrivnost, visoko kar 23 m. Je vhodni portal cerkve Blažene Device Marije, ki jo nekateri avtorji štejejo za najbolj reprezentativen primer gotske arhitekture na Hrvaškem. Skupaj s samostanom ga je zgradil madžarsko-hrvaški kralj Andrej II. 1211.

Če se ta park z raznolikimi drevesi, umetnim otočkom in lesenim paviljonom zdi mističen, boste našli razlago v tem, da je kralj Andrej ter cerkev in samostan z določenimi privilegiji dal upravljanje vrsti skrivnostnih cistercijanov, ki so cerkev pobarvali v rožnato barvo. , njihova najljubša barva. Cistercijani so v Topusko prispeli iz Francije, ki so jih Turki leta 1556 izgnali iz teh krajev in uničili vse razen vhodnega portala, ki se trenutno obnavlja.

GLINA - PARK BANA JELAČIĆA V GLINI IN ARHEOLOŠKA SENZACIJA “BOJNI PRINC” 

Članek se nadaljuje pod oglasom

V zagrebški Zrinjevac se je enostavno zaljubiti, harmoničen in lep je najljubši kraj Zagrebčanov in njihovih gostov. Toda ali ste vedeli, da je nedaleč od Zagreba njegov brat dvojček, ki se mu zlahka kosa s prefinjenostjo in eleganco? Če obiščete Glina, prepričana bo, da je kljub vsem stiskam njeno srce zeleno in lepo. Namreč skoraj vse najpomembnejše glinene zgradbe in spomeniki od mestne hiše do cerkve sv. Ivana Nepomuka in številne hiše iz časa klasicizma so ubogljivo obkrožale prostoren in pred kratkim prenovljen park bana Josipa Jelačića, kjer boste našli kar 167 dreves, večinoma platane in kostanja, a tudi pisano in sodobno igrišče za otroke. Ob sprehodu po parku, polnem cvetja, se spomnite, da so se v 18. in 19. stoletju po njem ponosno sprehajali polkovniki in vojaki, saj je bil ta kraj namenjen vojaškim praznikom v času vojaške meje.

Za živahno in veselo vzdušje je poskrbel sejem, ki je bil tudi tu, kasneje imenovan Ženski trg. Sprehod vas bo pripeljal do stavbe mestne hiše Glina, pred katero stoji kip bana Jelačića, ki opazuje mesto, v katerem je večerjal, korak naprej pa boste našli zvočni spomin na še eno slavno ime, povezano z Glino. Josip Runjanin, častnik Glinskega banskega polka pod poveljstvom bana Josipa Jelačića, je v tem mestu uglasbil verze hrvaške himne. Da bi si to dobro zapomnili tako otroci kot odrasli, so jo postavili v neposredni bližini mestne hiše glasbena ograja izdelan iz 35 melodičnih cevi, po katerih boste lahko sami uspešno igrali s udarjanjem z kladivom Naša lepa domovina!

Med svojim bivanjem v Glini ne pozabite, da je v njeni bližini, v Bojni, prava arheološka senzacija, torej zadnje počivališče neznanega hrvaškega srednjeveškega kneza, imenovanega "Princ bataljona." Na najdišču Brekinjova kosa pri Bataljonu je bilo namreč najdenih 37 srednjeveških grobov, eden izmed njih pa je skrival številne dragocenosti, ki razkrivajo, da so takratni veljaki na večni počitek odšli obkroženi z materialnimi dokazi o visokem družbenem statusu. Dragoceni predmeti so bili navdih arheologom, da so pokojnika iz groba 4 imenovali knez bataljona, njegovo pravo identiteto pa je treba šele odkriti, tako kot je treba to obdobje hrvaške zgodovine bolje raziskati.

DVOR - RUDNIKI SREBRA IN PLODOVITA DOLINA REKE UNE

Nekoč so bili na tem območju Grofje Zrinski imel rudnike (Gvozdansko in Majdan) in izvlečeno srebro, a čeprav na današnji sliki palače ni veliko sijaja, je na tem področju še vedno nekaj, zaradi česar boste zasijali. Če obiščete palačo, vas bodo navdušila čudovita drevesa še enega stoletja starega parka, ki ga je Banovini pustila Vojaška meja. Okoli nje so tako kot v Glini zrasle stavbe takratne vojaške uprave te cerkve. Zanimivo je omeniti, da se je začetek današnje naselbine po odhodu Turkov nahajal na terasi, imenovani "podi" nad reko Uno, zato so jo najprej po zaslugi cesarja Jožefa imenovali Nadstropji, šele nato pa palača. II. po obisku katerega leta 1775 se je ime spremenilo.

Če želite raziskovati, vedite, da je okolica Dvora bogata s prazgodovinskimi najdišči, ki se nahajajo v vaseh Javornik, Matijevići, Norde in Gorička, v Hrtiću so bili najdeni antični ostanki. Največji adut Sodišča je zagotovo reka Una na katero vpliva reka Žirovac in ki na tem območju umiri svoj temperamenten značaj in postane prava ravninska reka, mirna in široka kot Sava. Uživali boste v pogledu na zelene griče, reko in rečne otoke ter na rodovitna polja ob sami Uni, kjer je mogoče najti celo nasad rumenih perunik. Vsi ljubitelji ribištva tukaj bodo še posebej prišli na pamet, saj je Una dom 23 vrst rib, tudi tistih iz njenega zgornjega toka.

HRVATSKA KOSTAJNICA - KAŠTEL ZRINSKI NA UNI IN GOZD PARK NA BRDU DJED

Hrvatska Kostajnica je še eno banovinsko mesto ob reki Uni, ki mu je zgodovina namenila več vlog. Ime je dobil po kostanju, naseljevali so ga Iliri, mimo njega sta šli dve rimski cesti, prvič se omenja leta 1240, zaradi njegovega pomembnega položaja pa so ga kupovale, prodajale in osvajale številne plemiške in kraljeve družine, med drugim tudi Turki. Kostajnica je bila pomembno posestvo, carinarnica, ki je nadzorovala promet in trgovino, del Vojaške meje, polk, mesto in nato svobodno mesto.

Njegova najbolj impresivna znamenitost je prav gotovo, poleg frančiškanskega samostana in cerkve sv. Antun Padovanski, Kastel Zrinski ki se zdi, da raste iz reke Une. Po nekaterih virih naj bi bila zgrajena v 13. stoletju, dolga stoletja pa je branila Kostajničane pred Turki in drugimi zavojevalci ter bila glavni kraj, okoli katerega se je odvijalo življenje. Knezi Zrinski so ključe gradu dobili v 16. stoletju, poimenovala pa jih je sama trdnjava. Obzidje in stolpi so v veliki meri ohranjeni, tako da si jih lahko ogledate in poslušate njihove burne zgodovinske zgodbe.

Če med bivanjem v Hrvaški Kostajnici postanete lačni, vedite, da boste na hribu z nenavadnim imenom našli dober zalogaj. Božičkov hrib poznan je po gostem gozdnem parku, ki privablja domačine in mimoidoče, istoimenski restavraciji in čudovitem razgledu na dolino Une. Gozdni park je bil zasajen pod vodstvom slovenskega pedagoga in pisatelja Davorina Trstenjaka, ki je leta 1892, ko je služboval v Kostajnici, s svojimi učenci začel čistiti grmovje, urejati sprehajališče in saditi drevesa ob Božičkovih pobočjih.

V tej zeleni oazi boste ob bivanju na terasi ali v notranjosti restavracije Djed, urejeni kot lesena koča, lahko okusili lokalne specialitete s kostanjem. Malčki bodo uživali na igrišču ob restavraciji pod obokom zelenih dreves. Vsako jesen v Kostajnici poteka Praznik kostanja, ki z večdnevnim programom vabi ljudi od vsepovsod, da se sprehodijo po čudovitih gozdovih, se zberejo in se nato posladkajo s tisto toplo jesensko dobroto.

Fotografije: Interpretacijski center Banovinske dediščine

- Oglas -

ZADNJA SPROŠČANJA

Naroči se na naše novice

Tedenski odmerek najboljših turističnih zgodb. Glasilo vam daje vpogled v najpomembnejše dogodke in teme, o katerih so pisali na portalu turistickeprice.hr

Vaš elektronski naslov bo varno shranjen in uporabljen samo za namene turistickeprice.hr in ne bo posredovan tretjim osebam.

Avtor

Kategorije